TEKNILO NAM JE!

Prehrana v Zasavju skozi zgodovino

Avtorica: JANA MLAKAR ADAMIČ


Naš namen je bil skozi vsakdanjo prehrano osvetliti način življenja v rudarskih revirjih, hkrati pa naj bi delo imelo tudi povsem praktično (uporabno) naravo. Ravno izkušnje starejše generacije, ki se je slabim časom že prilagajala, so pri tem velikega pomena.
Triletno raziskovalno delo o prehrani se je sintetiziralo v tezi, da je bila glavna skrb in zato osrednje vprašanje v zvezi s prehrano v nekdaj rudarskih revirjih kvantitativne, ne kvalitativne narave. Bolj od kaj in kako je bilo pomembno od kod in koliko. Osnovni pravili nič se ne zavrže in kar ni strupeno, je užitno, jasno opredeljujeta socialni položaj na skrajnem polu družbene lestvice. Razumevanje teh dejstev spremeni tudi pogled na številna stavkovna gibanja, ki so Revirjem res pritaknila pridevnik ‘rdeči’, a so bila v največji meri le boj za zadostno količino hrane.
Večina zbranega gradiva in receptov izvira iz zasavskih knapovskih kolonij, nekaj pa tudi od nekdanjih hrastniških steklarjev in iz zagorskega agrarnega zaledja. Mešanje vplivov je v talilnem loncu naglo rastoče industrije zgnetlo domačine, prišleke s slovenskih agrarnih območij (Savinjske doline, Dolenjske), tujce (Čehe, Italijane, Nemce), izseljence-povratnike iz Francije, Belgije,… v sloj, ki je izoblikoval značilno zasavsko identiteto.
V socialnem smislu gre za tisti sloj ljudi, ki je bil odvisen zgolj od svoje mezde ter lastne iznajdljivosti in je brez važnejšega družbenega položaja živel v najemniški arhitekturi delavskih/rudarskih stanovanj. Parametri, kot so: najeto stanovanje, najeta zemlja za ohišnico in minimalni prejemki, so narekovali življenje iz rok v usta, izključevali akumulacijo in determinirali družbeni položaj. Gre za tisto socialno plast, ki je ves zaslužek porabila le za prehrano (rudarji in industrijski mezdni delavci).
Časovni okvir zajema prvih 60. let 20. stoletja. Prvi mejnik je postavljen v obdobje, v katero še seže spomin »študentov« in njihovih staršev. V to obdobje datirajo tudi dostopni pisni viri iz Zgodovinskega arhiva Celje. Druga ločnica je postavljena v čas, ko so zaposlovanje žensk in nove gospodinjske naprave (npr. hladilniki) spremenili tradicionalno obliko prehrane in njene priprave. Poglavji Prehrana skozi zgodovino in Kuhinja sta širše zastavljeni in ta časovni okvir prebijata, omejujejo ju zgolj razpoložljivi podatki. Hiter časovni pregled posameznih obdobij pomaga razumeti regionalno tipologijo prehrane, po kateri spada Zasavje v osrednjeslovensko območje, kjer se prepletajo različne kuhinje in za katerega so značilne kašnate jedi in jedi iz okopavin.
Časovna opredelitev ne more mimo splošnih gospodarskih in socialnih razmer, ki so najširša in najpomembnejša relacija pri bistvenih vprašanjih prehrane izbranega družbenega sloja.
Knjigo sestavljata dva sklopa. Prvi prehrano zasavskega prebivalstva z različnih vidikov umešča v historične okvire, izpostavi karakteristične pojave in se ukvarja z osnovnim vprašanjem: kako zagotoviti zadostno količino hrane. Različnim virom oskrbe s hrano je zato posvečen osrednji del knjige.
V drugem delu so prej orisane okoliščine, kot so se reflektirale v praksi: 196 receptov za največkrat skuhane, pečene, zmohane in zumpajdlane jedi. Za uvrstitev v izbor je bil postavljen en sam pogoj: pogostost pojavljanja na mizah in s tem povezana trdna kuharska praksa.1 Receptom dodane rubrike in komentarji odsevajo vsakdanjik rudarskih naselij. Ker so kuharska navodila namenjena širši uporabi, je temu prilagojen tudi slog pisanja.
Naj v pisan mozaik slovenske kulinarične pestrosti in raznolikosti – posledice stičišča različnih geografskih, klimatskih, kulturnih vplivov… - tudi Zasavje, nekdanji rudarski revirji, priloži svoj kamenček.