Stoletje trboveljskega vodovoda

V preteklosti prebivalci Trbovelj niso imeli problemov pri oskrbi z vodo, čeprav so ob daljši suši manjši potoki presahnili in je le Trboveljščica kljubovala. Zato si je nekaj kmetov, ki so imeli svoje kmetije ob njej, na vodi lahko postavilo mlin ali/in žago. Seveda so delovali tudi ob drugih potokih, kjer je bilo vode dovolj.
Seveda drži dejstvo, da so stara naselja večinoma nastala tam, kjer so imeli njihovi prebivalci možnost oskrbe z vodo. Izviri in studenci so bili največkrat v terenskih vdolbinah in večinoma oddaljeni od naselij, navadno više ležečih mestih, do koder je bilo potrebno vodo nositi v zato narejenih posodah ali lesenih brentah. Pri izvirih in studencih so že v davnih časih prali perilo in ovce, preden so jih strigli. Vodnjaki na dvorišču ali v bližini doma so zato pomenili pravi blagoslov. Za tako prednost je bilo včasih potrebno vodo tudi poiskati. Pomagali so si z bajalicami, ki so pokazale, kje so vodni tokovi in kje jih ni. Iskalcem vode so ponekod pravili »štirnarji«...