V drugem prostoru kip svete Barbare simbolično začenja pregled rudarstva. Predstavljene so vse faze od raziskave terena, priprave odkopa, samega odkopa do transporta in separiranja. Osrednji pano je idealni presek jaška z vsemi objekti, kjer se lahko nazorno vidi delovanje rudnika. Osrednji del tega prostora smo namenili prikazu vhoda v rudniški rov (štolm), podprt z lesenim podporjem. Predmetni del predstavlja predvsem osebna rudarjeva oprema in orodje, ki ga je uporabljal nekoč in danes. Pregled zaključuje karta rudniških rovov z reliefom in tabela proizvodnje premoga s kronologijo pomembnih dogodkov. V sobi je predstavljena tudi tema prometne povezave, kjer je poudarek na plovbi po Savi in seveda železnici, ki je omogočila hiter razvoj rudarstva in industrije.
Tretja soba povezuje rudarstvo in industrijo z razvedrilnimi temami za delavce in rudarje in za obiskovalce. V sobici smo združili revirske znamenitosti - gostilne in delovanje amaterskih športnih in kulturnih društev, ki imajo skoraj enako dolgo tradicijo. Gostilne vseh tipov so rasle kot gobe po dežju vse od izgradnje železniške proge. Kjer je veselo je tudi pesem in proti koncu 19. stoletja so nastala prva kulturna društva. Od tu do športnih društev je le nekaj let. Množično vključevanje v društva se je začelo po prvi svetovni vojni in kljub manjšim nihanjem ni usahnilo do danes.
Četrta soba prikazuje socialni položaj delavcev v zadnjih sto letih, njihov način življenja, ter vsakdanje tegobe. Skupni imenovalec je večna borba za boljše življenjske in delovne pogoje. Kot protiutež rudarstvu se ta tema nadaljuje v pregled razvoja industrije. Dolga desetletja se je razvijala predvsem na podlagi potreb rudnika. Na eni strani je uporabljala za pogon premog slabše kakovosti, na drugi strani pa je zadovoljevala velike potrebe rudnikov. Tako so zrasle apnenice, steklarne, cementarna, opekarna, strojni obrati, žage, kemična industrija. Razstava temelji na pregledni karti industrije v vseh treh krajih z osnovnimi podatki in predstavitvijo njihovih izdelkov ter razvoja.
Političnim in vojaškim temam smo se izogibali, saj naši kraji niso imeli vpliva nanje, ne moremo pa mimo tragedij obeh svetovnih vojn, še posebej druge, saj je življenje izgubilo preko dva tisoč Zasavčank in Zasavčanov.
V zadnji sobi se obe temi zaključita v skupen spomin na bližnjo preteklost in skupno življenje v SFRJ ter osamosvojitev Slovenije. Starejšo generacijo spomnjamo na njihovo življenje, za mlajšo pa so tudi delavski sveti, samoprispevki, udarništvo, dinarji in še marsikaj zgodovina.
