Stojan Batič (1925, Trbovlje – 2015, Ljubljana)
Ime Stojana Batiča je na svojstven način vtisnjeno v spomin in prostor mesta Trbovlje in širše. Ne le zaradi izredno obsežnega kiparskega opusa, ki vključuje javne spomenike in portrete, parkovno skulpturo, prostorske dekorje, plastiko manjšega formata, grafične liste in risbe, temveč tudi zaradi njegove naklonjenosti rudarski motiviki v estetsko dodelanih skulpturah, v katerih je dosegel svojo najvišjo umetniško raven.
Kiparjevo mladost je zaznamovalo delo v Rudniku Trbovlje, ob koncu vojne pa se je kot partizan pridružil Kozjanskemu odredu, kjer je deloval kot kulturni referent. Čeprav je skozi vsa desetletja svojega življenja svoj izvor in umetniško prezenco nesebično delil z zasavskimi ljudmi in kraji, si je kot središče svojega ustvarjanja izbral Ljubljano. Tu si je takoj po zaključku druge svetovne vojne pridobil akademsko izobrazbo na likovni akademiji, oblikoval status samostojnega umetnika, atelje in družino. Poleg profesorjev Borisa Kalina in Frančiška Smerduja je kasneje nanj močno vplivalo izpopolnjevanje pri kiparju Ossipu Zadkinu v Parizu, kamor je odšel kot eden prvih slovenskih štipendistov. V zrelih letih se je ob mali plastiki, ki mu je nudila posebno ustvarjalno zatočišče po zahtevnih naročilih monumentalnih spomenikov, ukvarjal tudi z reliefi, portreti in risbami. Stojan Batič je bil vedno zavezan figuri, ki jo je preoblikoval in vanjo vnašal izkušnje dolgega umetniškega dozorevanja. V slogovnem razvoju je potoval od realizma do umirjenega modernizma v soglasju z umetniškimi stremljenji svoje generacije v slovenskem kiparstvu. Njegov opus se nam razodeva po motivni razsežnosti, materialnem eksperimentiranju in izjemni produktivnosti. Vsako kiparsko delo mu je pomenilo svojevrsten izziv ne glede na monumentalno skulpturo, portret, malo plastiko ali ladijski dekor. Še zlasti rudarska tematika ga je na svojstven način v smislu genius loci opredelila za protagonista človekovega dostojanstva v slovenskem kulturnem prostoru, ki mu je skozi osebno doživetje in izkustvo rudarskega dela pridal neizbrisen pečat.
 
Ob 100. obletnici njegovega rojstva se nanj spominjamo s prispevkom našega muzeja, ki dopolnjuje že prej predstavljene raziskave njegovega dela. Razstava in obrazstavni katalog prepletata njegovo osebno in likovno zgodbo s poudarkom na gradivu in delih, ki se nahajajo v zbirki Zasavskega muzeja Trbovlje. V treh sobah je z izborom gradiva predstavljena njegova ustvarjalna pot, nato mala skulptura s poudarkom na Rudarskem ciklu in javna skulptura na področju Zasavja.
 
Z istoimenskim naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let je Zasavski muzej Trbovlje izdal katalog s podrobnejšo raziskavo Batičevega dela na področju javnega in ateljejskega kiparstva s fokusom na zasavskem območju. Avtor Boris Beja je s pogledom skozi oči sodobnega zasavskega kiparja podrobneje analiziral Batičeve javne skulpture v Zasavju in jih svojevrstno umestil v avtorjev celoten umetniški opus. Avtorica in urednica kataloga Katarina Rus Krušelj pa se je osredotočila na pregled in analizo kiparjevega ustvarjanja na izbranih področjih male plastike s poudarkom na razvoju motiva rudarja, upoštevajoč kontekst takratne slovenske umetniške scene in najpomembnejših okoliščin iz njegovega življenja. Katalog vsebuje tudi popis Batičevih javnih del v Zasavju, s fotografijami podkrepljeno avtorjevo biografijo in pregled Batičevih del v zbirki muzeja.
 
Foto: Lina Golotić